Vas boli kdaj glava, ko pregledujete vašo domačo stran? No, razlog ni v slabem vremenu. Ne, ta tiči drugje. Vsaka domača stran namreč vsebuje čustva tistega, ki jo je ustvaril, seveda pa v največji meri tistega, ki z njo upravlja oz. jo ureja. K vsemu skupaj pa še pripomore javnost. Naj razložim…
Vsi ni oddajamo neka čustva, ki so odvisna od našega počutja. Če se počutimo slabo, smo jezni, oddajamo tudi taka čustva in drugi to lahko čutijo. Drugi ljudje lahko vedno začutijo kaj se kuha v naši notranjosti. No, ne čisto vsi z enako jasnostjo in intenziteto, kar je seveda odvisno od našega življenjskega treninga, a čisto vsi zaznavamo nekaj.
Nekoga od nas v takšni situaciji boli glava, nekdo je preprosto v naši bližini jezen, drugi spet se počuti otopelega, a ko se premaknemo iz bližine tistega, kjer se tako počutimo samo s pozornostjo nas to občutje mine. In to že lahko pomeni samo, da se sprehodimo malček po vodo ali odpremo okno.
Takšne in drugačne situacije glede našega počutja so nam dobro znane. Kolikokrat nam je bilo v prostoru težko in smo se čudno počutili, ko pa smo odprli vrata oz. okna, pa nas je minilo. Ne, ne gre se samo za čisti zrak. Gre se predvsem za to, da lahko tisto, kar se nahaja v prostoru gre ven in da pride nekaj novega, svežega notri. Zrak torej ven, zrak torej not.
A ne gre se samo za zrak. Gre se za mnogo več, gre se za čustveni naboj, ki je v zraku. Ta se sprosti ven in preprosto odplava, drugi, sveži zrak, neobremenjen s čustvi pa vstopi v prostor. Uh, kakšno olajšanje.
Vsa čustva se nekje shranijo. Na svetu smo imeli pred časom zelo dobrega znanstvenika, ki je pokazal in dokazal, da se energija ne uniči, lahko le spremeni svojo obliko. Ko torej ustvarjamo, ustvarjamo znotraj našega telesa neka čustva in slikarji dajo čustva v sliko, pesniki v pesem, pevci v melodijo, in tudi vsi ostali… Damo jo v to kar pač ustvarjamo.
Če torej ustvarjamo pito ali pa kosilo damo čustva v to kar pač pripravljamo in to se da tudi zaznati, ko hrano vnašamo v naše telo, tudi ko je nekdo umrl je ozračje polno žalosti ker je prostor preprosto prepojen z žalostjo in če gremo v mrliške vežice lahko začutimo tam ogromno žalosti. Ali pa na krajih kjer je v mukah umrlo mnogo ljudi. In ne, ne gre se samo za to ker mi mislimo, da se je nekaj zgodilo tam in se zato počutimo žalostni. Ne, v prostoru dejansko čutimo ta čustva, ki so tam ostala od teh, ki so jih ustvarili.
Tako pa je tudi z domačo stranjo na internetu in pa seveda tudi z vsem drugim. Dva istovrstna izdelka lahko dajeta drugačen občutek in ravno tako dva človeka. Internetne strani so ravno tako kot vse drugo idealen kontejner za čustva. Ste že kdaj opazili, da se nekega človeka drži sloves takšen in takšen, a ko ga spoznaš vidiš, da je v bistvu drugačen? No, tudi tukaj se gre za čustva. Ko ga gledaš od zunaj, čutiš v največji meri čustva, ki so nanj prilepljena s strani okolice, ko pa ga spoznaš, pa čutiš to kar je pravzaprav ta človek.
Vsak izdelek je takšen kot človek. No, ne ravno, ker ne ustvarja svojih lastnih čustev. Vsak izdelek le oddaja tista čustva, ki so vanj položena. In prvi, ki jih vanj položi je tisti, ki ga je izdelal. Torej če on trpi, je jezen, žalosten ipd. je s takšnimi čustvi tudi napolnjen izdelek in se ga da kot takšnega tudi začutiti. Potem pa še pridejo v izdelek čustva vseh njegovih upravnikov in tistih, ki ga polnijo z vsebino, pa seveda še javnosti, ki ima o izdelku takšne in takšne predstave in na koncu je izdelek velikokrat malček drugačen kot bi naj bil.
In tukaj ne govorim o njegovi zunanji podobi. Fizično je še vedno enak. Govorim o njegovi čustveni podobi. Izdelek začne oddajati in oddaja čustva, ki ne podpirajo tega, ki ga izdeluje, predstavlja in prodaja, da bi lahko z njim dosegel cilje, ki jih želi. V takšen primeru je dobro, da izdelek očistimo vseh čustvenih bremen, kajti s tem, ko bo prost čustvenih bremen ne bo več odvračal od sebe pogledov in navdušenja naših potencialnih strank, če pa ga bomo še čustveno oplemenitili pa bo učinek prijetnejši za obe strani.
http://custveniinzeniring.si/
Ni komentarjev:
Objavite komentar